Steklenice z etiketami različnih velikosti, buteljke: radgonske ranine, radgonskega bisera, Kmetijskega kombinata Radgona in ABC Pomurke. Razvoj Radgonskih goric je prav gotovo povezan s predhodnima družinama Kleinoscheg in Bouvier. Leta 1945, takoj po osvoboditvi, nova povojna oblast imenuje upravitelja za Bouvierjeve posesti; še istega leta v septembru so zasebne posesti zaplenjene in prenesene v last Splošnega ljudskega premoženja, zato se novo nastalo posestvo imenuje Uprava Državnega posestva Gornja Radgona. Še vedno pa na Državnem posestvu Gornja Radgona ostanejo nameščeni delavci in viničarji. 1950. leta se posestvo preimenuje v Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona, leta 1961 v Kmetijsko gospodarstvo Gornja Radgona, leta 1963 v Kombinat Radgona. Vzgajajo vinske trte, gojijo trtne selekcije in proizvajajo vino za trg. Vinogradniški delavci so razdeljeni v tri brigade. Do leta 1954, ko so nabavili buldožer, so v vinogradih delavci ročno rigolali. Kmetijski kombinat Gornja Radgona ima leta 1973 šest organizacij, eden izmed njih je TOZD Radgonske gorice Gornja Radgona, ki se skupaj s celotnim kombinatom leta 1977 priključi k SOZD ABC Pomurka (Murska Sobota). Z lastninskim preoblikovanjem po letu 1994 nastane podjetje Radgonske gorice, d. d. Med prepoznavnimi blagovnimi izdelki so vina Zlata radgonska penina, Srebrna radgonska penina, Janževec, Traminec, Radgonska ranina in druge.