Rosthornova železarna je delovala med leti 1835 in 1899. V prvi pudlarni na Slovenskem in drugi v avstrijski monarhiji so prvi v monarhiji izdelovali železniške tirnice za izgradnjo železniških prog na Češkem, v avstrijskih deželah, Italiji, Madžarski in Sloveniji. Gradnjo železarskih obratov so začeli leta 1833 ob reki Meži in jo v dveh letih dokončali pod osebnim vodstvom Augusta Rosthorna. Leta 1838 sta v sodelovanju s tehničnim direktorjem Josefom Schleglom iznašla način uporabe rjavega premoga pri pudlanju, kar je bila pomembna novost v kurilni tehnologiji za celoten evropski prostor. V letu 1853 so začeli graditi nove železarske obrate na levem bregu reke Meže. Delo v njih so zasnovali izključno na moči parnih strojev, saj so Rosthorni upravičeno domnevali, da lahko nečistoče v pudlanem jeklu v obliki ostankov žlindre uspešno izločijo samo s pomočjo parnih kladiv. V letu 1854 so zgradili tudi železolivarno. V drugi polovici 19. stoletja so gradili nove obrate v bližini železniške proge Maribor-Celovec, zgrajene leta 1863. Toda niti povezanost v Hüttenberško železarsko družbo leta 1869 in njeno investiranje v izgradnjo modernega plavža na koks, s katerim so Prevalje za nekaj časa postale središče plavžarstva na Slovenskem, in bessemerjevega konvertorja ter povezanost z avstrijsko Alpinsko montansko družbo leta 1881, niso zaustavila ukinitve proizvodnje leta 1899 in njene preselitve v Donawitz.