V Siemens-Martinovo peč so ročno, z lopato zmetali do 200 kg apna ter ena do ena in pol tone legur. V peč sta metala material z vsake strani eden. Ko sta se utrudila, sta delo nadaljevala druga dva. Žlindro so vlekli, pihali … Po končanem »kuhanju« je »abštihar«, kot so imenovali prebodnega delavca pri martinovki, na žlebu pri izpustu taline iz peči z jekleno palico, drogom, prebodel čep, izdelan iz ognjevzdržne moke, ilovke, ki je bil posebej narejen, ročno zamazan, na odprtini za izliv taline iz peči. (Iz: Karla Oder: Mati fabrika, mesto in dom. Slovensko etnološko društvo. Ljubljana, 2015, str. 140.)