Čaščenje brezmadežne Marije sega tako daleč nazaj v preteklost kakor krščanstvo, čeprav o čaščenju samega »srca« Marijinega ne moremo govoriti, zgodovinsko pa se da dokazati vsaj že za 12. stoletje in se je ohranilo vse do današnjega časa. Od 18. stoletja dalje je čaščenje postalo ikonografski pendant in vzporeden motiv za Srce Jezusovo, ki ga ljudje častijo že od srednjega veka dalje, skupaj pa tvorita par ali celoto. K razširitvi pobožnosti je močno prispevalo Marijino prikazovanje sv. Katarini Laboure leta 1830 in misel o posvetitvi človeštva Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Čaščenje Marijinega srca je v katoliškem svetu doživelo nov razmah tudi po Marijinem prikazovanju v Fatimi na Portugalskem leta 1917. Praznik Srca Marijinega je premakljiv praznik in se praznuje en dan po prazniku Srca Jezusovega, tj. tretjo soboto po binkoštih. Predmet čaščenja je Marijino telesno srce kot simbol ljubezni do boga in do ljudi. Na sliki je dopasna podoba Marije naslikana na rumeno oker ozadju, ogrnjena je v temno moder plašč z zeleno podlogo, pod katerim nosi rdečo obleko. Dolge rjave lese nosi razpuščene, čeznje belo oglavnico, nad njeno glavo pa žari bel svetniški sij. V desnici ima lilijo z rdeče oranžnim cvetom, s privzdignjeno levico kaže na svoje goreče srce ovito v venec rdečih vrtnic. V obeh zgornjih kotih slike sta upodobljena stilizirana rdeča tulipana z zelenimi pahljačastimi listi. Slika je v dobrem stanju, barva se lepo drži steklene podlage.