Upodobitve srca Jezusovega so poleg številnih pesmi in litanij nastajale že v srednjem veku, prvi vir, povezan s čaščenjem Jezusovega Srca, pa se omenja že v Novi zavezi in govori o apostolu Janezu, ki se je naslonil na Jezusove prsi. V 14. stoletju je pobožnost nekoliko zamrla, ponovno pa so jo oživeli v 16. in 17. stoletju, predvsem po zaslugi Janeza Eudesa in mistikinje Sv. Marjete Marije Alacoque. Praznovanje praznika Srca Jezusovega je za celotno cerkev leta 1856 dovolil papež Pij IX., vendar datumsko ni določen in ga praznujemo osem dni po prazniku Sv. Rešnjega telesa in krvi. Upodobitev na sliki je dopasna podoba Jezusa na rumeno oker ozadju. Ogrnjen je v rdeč plašč s temno zeleno podlogo, pod njim nosi modro obleko z belim ovratnikom ali podlogo. Njegove roke držijo plašč nekoliko narazen, tako, da se lepo vidi z žarkovno krono obdano goreče srce, ki je ovito v trnje, nad njim pa križ in plamen. Nosi dolge razpuščene rjave lase in malce temnejšo brado. V zgornjih dveh vogalih slike sta upodobljeni stilizirani cvetlici z rdečim kroglastim cvetom ter zelenimi listi. V spodnjem delu slike je bel pas s črnim napisom: »HERZ IESU«. Slika je dobro ohranjena.