V 18. stoletju je v Radgoni delovalo več kiparskih delavnic in v teh bi nemara lahko iskali izjemno dobrega mojstra, ki je kiparsko domišljeno v lesu oblikoval razgibani figuri dveh angelov. Po kiparski koncepciji nedvomno predstavljata preostanek nekega obsežnejšega oltarnega ansambla. Katerega, nam za zdaj ni bilo dano ugotoviti, a je nedvomno, da smemo v njiju videti poznobaročno stilno orientacijo. Ta se kaže tako v kompozicijskih zastavkih, oblikovanju bogatega gubanja draperij, ki oklepajo života obeh angelov, gestikulaciji rok in navsezadnje obravnavi glav. Tako v obraznih nadrobnostih kot tudi načinu, kako je kipar oblikoval partije z ram in pod prsi spuščenega blaga, bi pač lahko pomislili, da sta nastala v 3. četrtini 18. stoletja. Pri iskanju delavničnega porekla kiparja pa bi prej kot na Scheicharja pomislili na Johannesa Kleina. Na ogled v Likovni zbirki v Špitalu, Gornja Radgona.