Avgusta Šantel mlajša je izhajala iz družine, ki je bila tesno povezana z likovno in glasbeno umetnostjo. Mama Avgusta starejša – pranečakinja slikarja Jožefa Tominca in znana portretistka goriških elitnih krogov – je talent za slikarstvo uspešno prenesla na svoje otroke, saj so vsi bili umetniško aktivni. Sestra Henrika je bila priznana slikarka, brat Saša pa slikar, ilustrator, grafik in skladatelj. Avgusta mlajša se je preživljala kot učiteljica razrednega pouka in se tudi zaradi predanosti pedagoškemu poklicu na področju likovne umetnosti uveljavila nekoliko slabše od preostalih družinskih članov. Likovno šolanje je pričela v Gradcu in ga nadaljevala v Münchnu na zasebnih šolah, kjer se je naučila zlasti slikanja tihožitij, tradicionalno ženskega motiva, obiskovala pa je tudi tečaj slikanja akta. S krajinami in vedutami se je podrobneje seznanila na več počitniških tečajih münchenskih šol na Tirolskem in Bavarskem, saj je v tamkajšnjih ateljejih ravno v tistem obdobju začelo prevladovati načelo plenerizma, slikanja v naravi. Posebej uspešno je ustvarjala v grafični tehniki, natančneje lesorezu. Maribor je imel v življenju sester Šantel in njune mame pomembno vlogo, saj so se že kmalu po 1. svetovni vojni za desetletje ustalile v mestu ob Dravi. Avgusta Šantel mlajša v spominih, ki so (skupaj s spomini mame in brata) zbrani v knjigi Življenje v lepi sobi, omenja številne izlete na Pohorje in v okoliške kraje. Zato ne čudi, da je kot nadarjena pleneristka upodobila tudi veduto mesta s pogledom na Lent, kakršen je bil še pred spremembo ureditve nabrežja. Opečnato rdeče strehe, ki še danes zaznamujejo levi breg Drave, se na lesorezu bleščijo v jutranji svetlobi. (Peter Škrobar, v okviru projekta Klik do slik; Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.)