Elda Piščanec sodi v prvo generacijo ustvarjalk, ki so si odločneje utrle pot v likovno umetnost. Slikanja se je učila sprva pri Rihardu Jakopiču, nato na Kraljevi akademiji umetnosti v Firencah in v znanih delavnicah cerkvene umetnosti v Parizu pri Maurice Denisu. Kljub obetavnim začetkom, ni dosegla pravega priznanja. Delno je razlog v tem, da ni nikoli sledila aktualnim likovnim tokovom in da se je od leta 1935 vedno bolj posvečala nabožni tematiki. Elda Piščanec se v pričujoči avtoportretni upodobitvi pred gledalca postavi v tričetrtinskem profilu, v svetli roza obleki in s kratko modno frizuro. Predstavlja se kot urejena in samozavestna mlada ženska. Delo je najverjetneje nastalo v času njenega študija v Parizu ali kmalu po njem. Do izraza pride voluminozen pristop v obdelavi telesa, jasno zasnovana glava v tričetrtinskem profilu in usklajen kolorit v rožnatih tonih. Njen stil se ni veliko spreminjal. Pariz je v njena dela vnesel več svetlobe in določeno mehkobo kar velja še posebej za nabožno tematiko. V tihožitjih, portretih in krajinah se je pod francoskim vplivom odprla čistejšim barvam in drznejšemu kombiniranju, vendar vseskozi v okviru trdo neposrednega realizma. (opis Andreja Borin, muzejska svetovalka)