Ivan Kos je bil slikar in grafik, ki je s svojimi portreti, avtoportreti, tihožitji in krajinami obogatil mariborsko likovno sceno 20. stoletja in pomembno sooblikoval kulturno zgodovino mesta. Avtoportret iz leta 1926 je nastal kot nadaljevanje zgodnjih avtoportretov iz študijskega obdobja, v katerih je upodabljal svoje značilne obrazne poteze, zlasti intenzivni pogled in stisnjene ustnice. Poudarjanje oči in ostro izražanje obraznih potez izhaja iz risarske prakse, ki se je je naučil najprej med študijem na Dunaju, potem pa v Pragi, kjer je slikal pod vplivom profesorjev Vlaha Bukovca in Františka Thieleja. Avtoportret velja za eno najboljših Kosovih del. Ob mojstrskem obvladovanju tehnike ga še posebej zaznamuje kontrast med stisnjenimi ustnicami, ki kažejo slikarjevo zadržanost, in ostrim pogledom, ki gledalcu razkriva izrazito moč Kosove osebnosti. Delo je nastalo kmalu po Kosovi vrnitvi iz Prage v Maribor, v času, ko je v Evropi, pa tudi na Slovenskem, ekspresionizem že začel prehajati v novo stvarnost. Kos se je novi stvarnosti približal s skromno paleto toplih temnih tonov in poudarjanjem plastičnosti obraza. Kljub temu na sliki še vedno prevladuje ekspresivnost, ki zaznamuje večino Kosovih avtoportretov in portretov. Umetnik preseže odtujenost upodobljenca, značilno za figuraliko nove stvarnosti, saj s svojim izrazitim pogledom zre naravnost v gledalca in ustvari vtis pristne povezave. V tem je podoben sodobniku Venu Pilonu, ki se je v želji po poudarjanju osebnosti portretirancev osredotočal zlasti na izraznost obraza in rok. (Patricia Hrnčić, v okviru projekta Po kreativni poti do znanja, Virtualne legende; Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada)