V tridesetih letih dvajsetega stoletja je bil v Mariboru živeči slikar in grafik Ivan Kos na vrhuncu svoje ustvarjalnosti. V tem obdobju so nastale njegove najboljše grafike s prizori slovenskega podeželja, ulic Maribora in dalmatinskih mest, kjer je rad preživljal svoj prosti čas. Med najboljša grafična dela lahko uvrstimo tudi Avtoportret v tehniki linoreza iz leta 1932. Slikarji na Slovenskem so avtoportrete tradicionalno ustvarjali v mediju slikarstva, šele v obdobju ekspresionizma pa se je motiv uveljavil tudi v grafičnih tehnikah.
Ivan Kos se je upodobil kot umetnik, ki se zaveda moči svoje likovne ustvarjalnosti. Svoj kreativni zanos je, skladno s slikarsko tradicijo, ki ji lahko sledimo vse od romantike, metaforično ponazoril z viharjem. Ta kot simbol umetnikove inspiracije divja pred oknom in se odraža v slikarjevi močno razvihrani pričeski. Raznolikost linij in kontrasti med črnimi in belimi ploskvami ustvarjajo izrazito dinamično podobo umetnika. Kos se je upodobil v pogledu od spredaj, z velikimi odprtimi očmi in stisnjenimi ustnicami. V vseh umetnikovih avtoportretih in portretih zasledimo težnjo po upodobitvi psihičnih značilnosti portretirancev in samega sebe.
(Martina Ivanuša, v okviru projekta Po kreativni poti do znanja, Virtualne legende; Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada)