Zmago Jeraj, eden največjih slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja, v svojem ustvarjanju ni poznal ovir. Preizkušal se je v številnih medijih - med njegovimi deli ne najdemo zgolj slik ampak tudi številne risbe, grafike ter fotografije, dejaven pa je bil tudi na področju scenografije. Motivno je njegov obsežen opus nadvse raznolik in vsebuje tako portrete kot tudi urbane in ruralne krajine. V svojih delih je znal prehajati od figuralnih upodobitev vse do popolne abstrakcije, zanj pa je prav tako značilno, da svojih izdelkov večinoma ni naslavljal. Ob prelomu tisočletja je Jeraj pričel s slikanjem skicoznih krajin na svetla, velikokrat bela ozadja, hkrati pa je ustvaril tudi večje število slikovitejših krajin, v katerih prevladujeta temnejši kolorit in uporaba komplementarnih barv. Delo iz leta 2002 tematizira človekov odnos do narave. V gozdni krajini, ki je prekinjena z umetno ustvarjeno potjo, je Jeraj naslikal sprehajalko s tremi psi, v kompozicijo pa vključil prazne plastenke, steklenice, tudi sod z dežnikom, torej predmete, ki so produkt sodobne potrošniške družbe. V delu čutimo odmev njegovih upodobitev iz sedemdesetih, v katerih je kazal ozaveščenost o človekovem onesnaževanju narave. (Nike Duh, v okviru projekta Klik do slik; Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.)