Romaneskna življenjska zgodba Ivana Žabote, rojenega v Prlekiji konec 19. stoletja, se izteče v Bratislavi, kjer se je uveljavil kot cenjen portretist, krajinar in slikar žanrskih prizorov. Njegovo sodelovanje v okviru slovenske upodabljajoče umetnosti je bilo bolj epizodno in je vezano na prva leta 20. stoletja, torej na čas, ko je nastala slika Družba pri čaju. Študij na Dunaju, ki mu ga je omogočilo mecenstvo dr. Frana Vidica, je Žaboti posredoval temelje tonskega ateljejskega realizma, značilnega za večji del njegovega opusa. Predvsem pri portretih in žanrskih upodobitvah pa je prešel v secesijsko poudarjanje svetlobnih elementov. Eno izmed takih del je gotovo Družba pri čaju. Skupina treh moških in ženske, sedi zapletena v pogovor ob mizi, pogrnjeni za čaj. Slikar nas je povabil v meščansko domovanje družine Vidic. Vsa njegova pozornost je namenjena svetlo-temnim barvnim kontrastom. Iz temnega ozadja se luščijo tri moške in močno osvetljena ženska figura. Avtor je sedeče za mizo kompozicijsko uravnotežil v klasičen trikotnik, ki se zaključuje s svetilko nad glavami upodobljencev. Prizor preveva vzdušje, blizu intimizmu Édouarda Vuillarda.