Rudolf Kotnik je ob Slavku Tihcu gotovo eden najvplivnejših ustvarjalcev, ki so zaznamovali slovensko likovno sceno 60-ih let prejšnjega stoletja. To je bil čas, ko so politične spremembe v tedanji Jugoslaviji likovnikom omogočile vpogled v dogajanje v zahodni Evropi. Prevladujoči informel je opazno vplival na slovenske umetnike. Rudolf Kotnik se je na začetku 60–ih let s svojimi rastriranimi platni v zemeljskih barvah in pozneje z njihovim armiranjem z vrvmi in žico močno približal informelu, a se z njim nikoli ni enačil. Razkosano polje nam nazorno pokaže izhodišča njegove likovne abecede, ta je ubirala povsem samosvoja pota. »Kotnikovo izhodišče je konkretni motiv in temu prilagaja izbiro barve, oblike in teksturo nanosa. Informelno izhodišče temu nasprotuje, je materija sama, ki ustvarjalca odvede neznano kam.« (Aleksandra Kostić) Za Kotnika so bile to pohorske frate in strnišča, ceste, horizonti ter nebesna telesa. Vso to domačijskost je pozneje prevedel v geometriziran jezik slike-predmeta in dokončno izstopil iz risa informela. Kotnik ni nikoli prekinil s tradicijo, temveč jo je želel nadgraditi.