V Mariboru rojeni slikar in grafik Anton Nowak je slikarstvo študiral na dunajski Akademiji upodabljajočih umetnosti. Sprva se je pridružil dunajskemu društvu umetnikov, nato pa se je povezal z novim društvom, ki se je formiralo okoli glavnega protagonista Gustava Klimta, in bil leta 1898 med ustanovnimi člani dunajske secesije (zveze avstrijskih umetnikov, ki je vključevala slikarje, kiparje in arhitekte). Razstavljal je na prvi skupni razstavi 1898 in na več poznejših razstavah secesije. Z lesorezi sodeloval v uradni reviji secesije imenovani Ver Sacrum. Živel je na Dunaju, veliko potoval po takratni Avstro-ogrski državi in tudi širše ter se uveljavil kot krajinar in portretist. Kljub očitnemu poznavanju sodobnih tokov je po duši in načinu življenja ostajal predvsem slikar meščanskega realizma. Kot krajinar je imel rad slikovite prizore, mestne vedute, pa tudi hribovite, morske in jezerske pokrajine. Češko mestece Znojmo je slikar upodobil iz rečnega obrežja tako da je zajel konstrukcijo železniškega mostu s prihajajočim vlakom. Mesto Znojmo je z železnico povezano z Dunajem in Brnom - kjer je Nowak vodil slikarsko šolo. V času nastanka slike je Nowak iz akademskega realizma že prešel v barvno svetel naturalizem v katerem čutimo tudi odmeve secesije in pleinerizma.