Portet H. je nastal sredi 50-ih let, v obdobju Savinškovih potovanj v tujino, navdihovanja nad starejšimi obdobji umetnosti, kikladskimi idoli in umetnostjo Henryja Moora. Bil je eden prvih slovenskih kiparjev, ki so med drugim ustvarjali v tedaj aktualnem modernizmu in ujeli tok evropskega umetnostnega prizorišča. Stiki s kiparji, kot sta bila Fritz Wotruba in že omenjeni Henry Moore, so ga spodbujali k raziskovanju oblikovnih vprašanj in razreševanju avtonomnosti forme. Njegov opus, ki je nastal v borih dveh desetletjih, so oplazili raznovrstni vplivi. To je opazno tudi v portretni plastiki, ki pomeni stalnico v njegovem delu. Pri tem je k raznolikosti forme prispevalo tudi iskanje najustreznejšega izraznega načina za upodobitev značaja portretiranca.
Za upodobitev H. je izbral stilizacijo, očiščeno odvečnih detajlov, ki s hladno eleganco ustvarja vtis distancirane lepote, zajete v skrivnostni eterični molk. Glava s povsem zglajeno pričesko in poprsje sta zajeta v dve piramidalni formi, obrnjeni druga proti drugi, ki se stikata v dolgem elegantnem vratu. Subtilno nadahnjenim potezam obraza in izčiščeni geometriziranosti glave postavlja kontrast mehko poprsje, ki je proporcionalno večje od glave, kar je značilnost več Savinškovih ženskih portretnih doprsij.