Frana Tratnika poznamo ne le kot slikarja, temveč kot izvrstnega risarja in ilustratorja, ki je pogosto obravnaval družbeno problematiko, od marginalnih skupin, kot so berači in zločinci, do slepih in duševno bolnih. Njegov osrednji motiv je figura; srečamo jo v portretih, žanrskih prizorih in figuralnih kompozicijah, polnih bolečine in trpljenja. V njegovem delu odmevata simbolizem in barvni ekspresionizem. Sliko Glava starca bi lahko označili kot predhodnico ekspresionizma. Bradati starec je upodobljen v doprsnem izrezu in v tričetrtinskem profilu v pogledu od spodaj navzgor. Svetlobni kontrast je Tratnik razrešil podobno kot na nekaterih drugih njegovih delih: svetloba se upre v vrat in desno stran glave, leva stran pa se slikovito razpušča v zlatorjavem chiaroscuru. Svetlobni sij okrog glave ne prihaja iz zunanjega vira, temveč ustvarja vtis notranjega žarenja, kar liku prida vtis duhovne veličine in skrivnostnosti. Tratnikove figure so večkrat upodobljene z zaprtimi ali priprtimi očmi in rahlo nagnjeno glavo; zdi se, da so zatopljene v svoj svet, oddaljen od realnosti. Tako bi starca lahko razumeli kot lik notranjega zrenja, ki prestopa v metafizični svet.