Vljudno vabljeni na odprtje razstave v petek, 4. novembra, ob 19. uri v Likovni salon.

Poglobljeno raziskovanje fenomena igranja videoiger v digitalnem prostoru je že nekaj let v ospredju umetniške prakse Petre Mrša, ki gledalcu z različnih vidikov približa medij in kontekst videoiger ter poudari razširjeno rabo tehnologije, od njene uporabne do socialne funkcije. Njeni projekti, izrazito procesualno usmerjeni, razgrajujejo stereotipne predstave o igranju video iger, temeljijo na sodelovanju in nastajajo skupaj z mladimi, ki jih povezuje strast do igranja videoiger.

V umetničinih delih nastopajo kot soustvarjalci projektov in nosilci znanja. Umetnico med drugim zanimata tudi socialni in psihološki aspekt igranja videoiger, torej kakšne odnose vzpostavljajo mladi skozi igranje, katere potrebe zadovoljujejo, kako razumejo virtualni svet v razmerju do fizičnega sveta in kako igranje videoiger vpliva na njihovo počutje. Razstava Digital Milk je nastala v sodelovanju z Muzejem likovnih umjetnosti Osijek in predstavlja Mršino produkcijo zadnjih treh let. V dvokanalni video instalaciji Are you sure you want to leave the game? (2019) opazujemo skupino osnovnošolcev, ki na ulici in v galerijskem prostoru kot performans izvajajo aktivnosti iz videoiger, v videu pa so vključeni tudi delčki pogovorov iz vsakdanjega življenja ter iz teoretičnih tekstov, ki jih pred kamero zapisujejo otroci. Z brisanjem meje med fikcijo in realnostjo v delu raziskuje, kako medij videoiger vpliva na odraščanje in subjektiviteto posameznika. Tudi v časopisnih novicah Filthy Casual (2020), nastalim med pandemijo, beremo fragmente pogovorov z gejmerji, v katerih akterji opišejo zasnovo video iger, psihosocialno dimenzijo igranja iger, telesni in mentalni napor, vložen v igranje, ter odnos med digitalnim in fizičnim prostorom, ki se še posebej odraža v občutku nadzora, ki ga posameznik skozi igranje občuti, medtem ko v realnem življenju vložek časa v aktivnosti, številne veščine in visoke kognitivne sposobnosti še ne zagotavljajo uspeha. Da dejavnost znotraj igre producira dejanske učinke in prispeva k notranjemu zadovoljstvu, občutku avtonomije in moči, pojasnijo akterke in akterji dokumentarnega filma Health90 (2022), v katerem umetnica raziskuje, kakšne pomene igralke in igralci pripisujejo aktivnosti, ki zapolnjuje njihov prosti čas. Sodelujoči doživljajo digitalni prostor kot prostor možnosti, kjer osvajajo številne veščine in znanje, ki jih lahko uporabijo tudi v fizičnem svetu, pa tudi kot prostor, kjer se lahko izognejo kategorizaciji na podlagi spola ali videza, kar je za najstnice in najstnike še posebej osvobajajoče. V delu Games and Stitches – Part 1 – LARP (2021) umetnico zanima spodbujanje domišljije v realnem življenju tudi s pomočjo kritičnega pristopa do reprezentacije žensk v popularni kulturi, ki ima obliko instalacije v prostoru in je nastalo v sodelovanju z modno oblikovalko Mijo Ventin in skupino deklet, ki so zaradi neustrezne starševske skrbi nastanjene v centru za socialno skrb in zaščito otrok in mladostnikov Zagreb – Dugave. Udeleženke delavnice so si po ogledu junakinj iz filmov in videoiger izdelale nosljive kostume superjunakinj, prilagojene svojemu okusu in potrebam. Razstavo zaključuje umetničino novo delo, eksperimentalni film I Can Save Her (2022), ki preizprašuje vpliv spektakularnih akcij in emocionalnih senzacij interaktivnega digitalnega okolja na telo in senzorni aparat igralcev video igric.

Ob razstavi je izšel katalog. Besedili zanj sta prispevali kustosinji Maja Hodošček in Valentina Radoš, oblikoval pa ga je kolektiv Oaza (Zagreb).

*

Petra Mrša je umetnica in pedagoginja, ki živi in dela v Rijeki in Berlinu. Študirala je fotografijo na Akademiji za dramske umetnosti, sociologijo na Fakulteti za humanistiko in družboslovje ter psihologijo na Fakulteti oz. univerzitetnem oddelku hrvaških študij. Udeležila se je podiplomskega mednarodnega umetniškega programa WHW Akademija (ki ga vodi kuratorski kolektiv What, How & for Whom – WHW) v Zagrebu. Nominirana je bila za nagrado Radoslava Putarja za leto 2020. Udeležila se je tudi mnogih rezidenc, vključno z MuseumsQuartier Wien na Dunaju, Cité internationale des arts ter CreArt v Bluecoatu, centru sodobnih umetnosti v Liverpoolu. Njena dela so bila razstavljena na bienalu OSTRALE Biennale (Dresden, Nemčija), v muzeju Museum Kunst+Wissen (Švica), razstavi FOTODOK (Nizozemska), v galeriji Galerie L’inlassable (Francija) in drugod ter so del več umetniških zbirk.

Razstavo so omogočili: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Celje, Ministarstvo kulture i medija republike Hrvatske, Osječko-baranjske županije