Namen razstave in kataloga je prikaz kositrnih predmetov iz muzejskih depojev in želja, da bi obiskovalcem omogočila vpogled v delček stanovanjskega inventarja 18. in 19. stoletja.
Večina predmetov, je sploh prvič postavljenih na ogled in zajemajo obdobje med 18. in 19. stoletjem, le redki med njimi segajo v 17. stoletje. Danes, ko je ta obrt skoraj že izumrla in sta tehnika ter način proizvodnje znana le še ožjemu krogu ljudi, želi razstava opozoriti na to nekdaj pomembno in eno najbolj tipično meščansko obrt.
Celje je spadalo pod graških kositrarski ceh. Prve omembe o kakšnem kositrarju v mestu segajo v začetek 16. stoletja. Sledi več kot stoletje brez kakršne koli omembe kositrarske delavnice v mestu. Nas pa na prisotnost »potujočih italijanskih mojstrov« s konca 17. stoletja v Celju opozarja pritožba celjskih obrtnikov.
S prihodom italijanske družine Stretti, v 80ih letih 18. stoletja je kositrarska obrt v mestu dosegla svoj vrh. Družini je uspelo v mestu obdržati delavnico vse do srede 20ih let 19. stoletja. Poimensko so nam poznani Johann Baptist Stretti, Johan Jakob Stretti in Johan Baptist ml.
Na tem mestu velja opozoriti na dejstvo, da so bili celjski, kakor tudi preostali štajerski kositrarji izvrstni rokodelci, ki so s svojimi izdelki oskrbovali širok krog odjemalcev. Predmete, ki so izdelovali niso v ničemer zaostajali za predmeti iz Gradca ali drugih mest monarhije. V drugi polovici 18. stoletja je kositer dobil hudega konkurenta v beloprsteni keramiki. Dokončen udarec kositrarski obrti je zadala izdelava predmetov iz porcelana, fajanse in emajla.
Gradivo in predmete na razstavi so prispevali tudi: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, Medobčinski muzej Kamnik, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzeju Maribor in Prirodoslovni muzej Slovenije.
Avtor razstave: kustos Davor Mlinarič, mag. zgodovine