Gorenjski muzej Vas vljudno vabi na odprtje razstave, ki je nastala v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem

Dekle iz ozadja zgodovine -

Ljudmila Belcijan in njena pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića

v četrtek, 13. junija 2019, ob 19. uri v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4.

Ljudmila Belcijan se je rodila 16. septembra 1924 v Vinjah pri Dolu mami Mariji (rojeni Virt) in očetu Janezu. Družina Belcijan se je v Predoslje preselila v najeto hišo.

Ljudmila je končala šest razredov osnovne šole v Predosljah. Kot preprosto podeželsko dekle je rada hodila v cerkev, se vključevala v družabno vaško življenje in se družila s sovrstniki. V Ljubljani je obiskovala šiviljski tečaj. Ko še ni dopolnila petnajst let je že imela delovne izkušnje na gradu Brdo in v Macarolovi šiviljski delavnici v bližnjem Kranju.

Leta 1935 je Pavle Karađorđević, knez namestnik Kraljevine Jugoslavije, iskal na Gorenjskem poletno rezidenco. Pot ga je pripeljala do gradu Brdo, ki je bil takrat naprodaj. Kot odličen poznavalec umetnosti je prepoznal njegovo zgodovinsko vrednost in se takoj odločil za nakup.

Med letoma 1935 in 1941 so na gradu Brdo delo dobili številni domačini, med njimi tudi Ljudmila Belcijan. Iz pisnih virov je razvidno, da je opravljala različna dela kot sobarica, perica, likarica, šivilja in varuška princese Elizabete.

Junija 1940 je Ljudmila sprejela povabilo za delo pri družini kneza Pavla na Belem Dvoru. Pustila je službo šivilje in se z vlakom odpeljala v Beograd. Na Belem Dvoru se je zelo dobro počutila, še bolj pa je bila vesela novice, da bo poletje s Karađorđevići preživela na gradu Brdo.

Kraljevina Jugoslavija je pod knezom Pavlom pristopila k trojnemu paktu, da bi se izognila vojaškemu spopadu s Hitlerjevo Nemčijo in z Mussolinijevo Italijo. 27. marca 1941 je vojska izvedla državni udar, strmoglavila vlado, ukinila regentstvo ter razglasila mladoletnega kralja Petra II. za polnoletnega. Kneza Pavla z družino so prisilili k umiku v Grčijo. Z njimi je odšla tudi Ljudmila Belcijan. Začasno namestitev so dobili pri družini kneginje Olge na dvorcu Tatoi, severno od Aten. 

Pregnana družina kneza Pavla je skupaj z Ljudmilo Belcijan pot nadaljevala iz grškega letališča Tatoi v Egipt. Namestili so se blizu Kaira, kjer so prebivali manj kot en mesec.

Konec aprila 1941 so leteli preko Kartuma v Kenijo. Pot so nadaljevali z vlakom in avtomobili ter 28. aprila 1941 prispeli do jezera Naivasha, severno od Nairobija, kjer so bili internirani pod britanskim nadzorom.

Leta 1943 so odpotovali v Južno afriško republiko.

 
PRIJAZNO VABLJENI