Na idrijskem gradu Gewerkenegg je od 24. januarja 2019 na ogled razstava Idrija in Žiri kot obmejno območje 1941–1945. Na njej so s fotografijami, arhivskimi dokumenti, kartografskim gradivom in preko pričevanj posameznikov predstavljena vojna leta na mejnem območju med Idrijo in Žirmi. Ne zamudite javnega vodstva s soavtorjem razstave Matevžem Šlabnikom, ki bo v četrtek, 21. februarja 2019, ob 17. uri. Vljudno vabljeni!
Prostor med Idrijo in Žirmi je že po prvi svetovni vojni dobil značaj obmejnega območja, s podpisom Rapalske pogodbe pa sta naselji tudi uradno pripadli dvema različnima državama – Idrija Kraljevini Italiji, Žiri pa Kraljevini SHS (pozneje Jugoslaviji). Aprila leta 1941 je nacistična Nemčija s svojimi zaveznicami po kratkotrajni vojni razkosala Jugoslavijo. Slovensko ozemlje je bilo v kratkem ponovno razdeljeno, tokrat med nemško, italijansko, madžarsko in hrvaško okupacijsko oblast. Ločnice med posameznimi okupiranimi območji so postale težko prehodne, zamejene z bodečo žico, minskimi polji in stražnimi stolpi. Obravnavano območje je postalo stičišče starih ozemelj Kraljevine Italije, na novo zasedene Ljubljanske pokrajine in nemškega okupacijskega območja na Gorenjskem.
Razstava je del projekta Napravite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva, ki je povezal raziskovalce s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Znanstveno raziskovalnega centra SAZU in Zgodovinskega društva Rapalska meja. Njeni avtorji so: Matevž Šlabnik, Maja Vehar, dr. Peter Mikša, vodja projekta dr. Božo Repe in sodelavci. Razstava na gradu Gewerkenegg bo na ogled do 28. februarja 2019, vsak dan od 9. do 18. ure.