Lepo vabljeni na odprtje razstave v petek, 15. februarja ob 19. uri v Likovni salon.

Umetniško delovanje Neže Knez zaznamuje vprašanje telesa in čutne zaznave ter raziskovanje meja, ki so sestavno tkivo vsakdanjih navad in z zgolj z minimalno intervencijo postanejo predmet novega doživljanja in spoznavanja.

Bistvenega pomena za umetnico je pojavljanje v javnem prostoru, kjer izvaja akcije, performanse in javna branja. Ob tem jo najbolj zanima izkušnja, ki se skozi proces ustvarja in odpira druge percepcije zaznavanja prostora. Projekti pogosto nastajajo med rezidenčnimi bivanji in z naključnimi, v svoji vsakdanjosti komaj opaznimi materiali, kot je zemlja v mestnem parku ali del pločnika. Dela lahko razumemo kot obliko komunikacije z novim okoljem, ki ga umetnica spoznava skozi akcije, v katerih prepleta ponavljajoča se, na prvi vtis nekoristna početja z elementom absurdnega. Takšna gesta je kopanje luknje. V delu Za- nič je, na obisku v Nemčiji, tri dni kopala luknjo in jo po koncu akcije vrnila v prvotno obliko. Obiskovalce intervencije je povprašal,a kako razumejo to početje. Njeno zadnje delo Kvadrat (2018), nastalo v New Yorku, si za izhodišče vzame košček ulice; podobo kvadrata, ki ga umetnica vztrajno in predano čisti dvaindvajset dni zapored ob isti uri. Skozi svojo prisotnost in s ponavljanjem vsakdanjega gospodinjskega opravila gradi začasno situacijo in tako naveže stik s prebivalci mesta. Z njimi posname kratke intervjuje, kjer jih sprašuje kako vidijo njeno akcijo. Pridobivanje več interpretacij lastnega dela je bistveno za prakso Neže Knez, saj razume umetniško delo kot mehanizem povezovanja. Nevidno plat izmenjav izraža skozi minimalne materialne sledi, ki so pogosto dokumenti socialnih vezi. Razstavlja zapisane izjave mimoidočih ali skuša zabeležiti najbolj neoprijemljiva doživljanja, kot je na primer javno branje poezije v tujem jeziku. V delu Branja (2016) v različnih krajih, večinoma v mestnih knjižnicah, bere v jeziku, ki ga sama ne razume, jezik ni več v funkciji prenosa pomena, ampak je goli zvok. Postavljanje sebe v različne situacije, ki poudarjajo pomen nepoznanega in nepredvidljivega, odpira možnosti za večplastno raziskovanje telesnih in umskih meja.

V Likovnem salonu se predstavlja s projektom Deux Ex Machina (2018), nastalim v sodelovanju z otroki v vrtcu Otona Župančiča (Ljubljana). Umetnica je skupino otrok povprašala o viziji za prihodnost in jih prosila, da na papir narišejo tisto, kar se njim zdi zares pomembno. Otroške risbe so bile izhodišče za pogovor o skupni ideji bližnje prihodnosti in pomembnosti lete. Na podlagi zbranega materiala in mnogih pogovorov so otroci oblikovali idejo o stroju, ki je neke vrste hibridno bitje, ima številne zmožnosti in potenciale izboljšanja obstoječe družbene ureditve. Umetnica je skico hibridnega stroja prenesla v realnost, izdelala je objekt – maketo z lastnostmi, kot so mu jih pripisali otroci. Razstava prvič predstavlja projekt v celoti. Poleg objekta so na ogled otroške risbe, nastale v začetni fazi raziskovanja, dokumentarni video, kjer otroci razložijo svoje videnje risbe, idejna končna skica stroja kot povečana nalepka in animacije. Umetnica razvija kratke animacije kot posnetke otroških izjav, na razstavi so predstavljene kot povabilo za načrtovane prihodnje akcije v javnem prostoru. Celoten projekt poudarja pedagoški princip, ki temelji na potencialu samousmerjevalnega učenja, skupinskem delovanju in skupnem ustvarjanju kot načinu horizontalnega delovanja.

Neža Knez (1990) je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predstavila se je na samostojnih (Kvadrat, Galerija P74, Ljubljana, 2019, Premestitve, Hiša kulture Pivka, 2018 …) in skupinskih razstavah (Talking about images, Kunsthalle Graz, Gradec, 2018, Zavihajmo rokave, Likovni salon, 2018, Bienale mladih Mediterranea 18, Tirana, 2017 …). Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani za izjemne študijske dosežke (2015) in nagrado OHO (2018). Je prejemnica dvoletne rezidence za mlade umetnike v Ustvarjalnem centru Švicarija (2018).