Umetnica Paula Muhr premierno predstavlja prostorsko instalacijo RAGE, zasnovano posebej za Likovni salon. V projektu nadaljuje večletno raziskovanje pojma identitete in mehanizmov, ki bistveno vplivajo na konstrukcijo normativnih oblik subjektivnosti.

Paula Muhr ustvarja instalacije, kjer sopostavlja inscenirano fotografijo z arhivskim materialom, tekstom, gibljivo sliko in zvokom. V svoji umetniški praksi raziskuje politiko spola in seksualnosti v različnih zgodovinskih kontekstih, ter posledično vpliva na psihologijo človeka. Pri tem se navezuje na področje medicine, nevroznanosti in vizualnosti in na vprašanje, kako ta področja uporabljajo podobo za raziskovalno orodje. Posebej jo zanima, kako določene prakse, z namenom ustvarjanja navidezne objektivne vednosti in udejanjanja družbenega nadzora, uporabljajo medij fotografije za mapiranje in kategoriziranje specifičnih psiholoških pojavov. V svojem delu je precej pozornosti posvečala temi histerije in hipnoze, preučevala je zgodovinske procese in sodobne oblike obravnave tega pojava. Francoski nevrolog iz 19. stoletja Jean-Martin Charcot, najbolj znan po študijah histerije, je prvi sistematično uporabljal fotografijo v kontekstu medicine, da bi lahko definiral in prikazal histerijo. Umetnica v nekaj svojih projektih raziskuje Charcotov fotografski arhiv in privzame posamezne podobe. Skozi umetniško intervencijo preizprašuje status Charcotovih medicinskih fotografij kot sredstva dokaza in nakaže njihovo skonstruirano naravo.

Paula Muhr v zadnjih projektih usmerja svojo raziskavo v analizo in reprezentacijo emocij. V delu Happiness (2013) je raziskovala, kako nevroznanost in psihologija obravnavata občutek sreče kot merljivo in količinsko opredeljivo enoto. Poigravala se je z idejo natančnega merjenja vsakodnevnih aktivnosti in 100 dni mapirala lasten občutek doživljanja sreče. Poleg subjektivnega beleženja iskanja trenutkov ugodja se je vključila v nevroznanstveni eksperiment, v katerem so znanstveniki merili njeno aktivnost možganov med igranjem igre na srečo. V delu Emphaty (2015), ki je nastalo na rezidenčnem bivanju v Celju kot del projekta Sram te bodi, je obravnavala porast duševnih bolezni v povezavi z nevzdržnimi ekonomskimi razmerami, ki povzročajo v posamezniku globoko doživljanje osebnega sramu. V zadnjem delu, ki ga premierno predstavlja v Likovnem salonu, se ukvarja z enim od osnovnih in najbolj intenzivnih čustev, z občutkom besa. Muhr razume bes kot odziv na vedno bolj naraščajoče pritiske sodobne družbe. Bes se vzpostavi takrat, ko posameznik navidezno ali pa realno ne obvladuje več svojega okolja, se počuti ogroženo in na okolje reagira agresivno. V času permanentne nestabilnosti se vse večkrat izrazi besa pojavljajo v najbolj intimnih okoljih kot tudi v širših družbeno političnih okvirih in za seboj puščajo uničujoče, pogosto travmatične posledice. V poskusu nadzorovanja in medikalizacije tega potencialno motečega občutka področje znanosti išče vzroke v strukturi in delovanju možganov ali v vplivu hormonov na posameznika. Bolj populistični pristop posameznika razume kot potencialno stranko in mu s številnimi priročniki za samopomoč ponuja raznorazne strategije obvladovanja tega čustva. Umetnica v novi instalaciji poskuša zaobiti instrumentalizacijo in patologizacijo besa. Ustvarila je situacijo, kjer z načinom postavitve poustvarja utesnjujujoč, zadušljiv in navidezno breizhoden položaj, ki ga ob tem čustvu doživlja posameznik. V galeriji je postavila objekt v obliki kocke, namenjen le enemu gledalcu. V zaprtem prostoru se predvaja novo video delo, ki z izvlečki nevroznastvenega poskusa in coaching seanse gledalca vabi, da se sooči z lastnim besom.

Paula Muhr (1977, Subotica) živi in dela v Berlinu. Študirala je fotografijo in primerjalno književnost v Beogradu, magistrirala je na Akademiji za vizualno umetnost v Leipzigu. Trenutno opravlja doktorski študij na Univerzi Humboldt v Berlinu. Svoje delo je predstavila na mnogih mednarodnih samostojnih in skupinskih razstavah, med drugim v Muzeju moderne i suvremene umjetnosti Rijeka, Fotogalerie Wien, Kunsthalle der Sparkasse Leipzig, Fotogalleriet, Malmö, Museo Municipal de Bellas Artes, Tenerife, Centre national de l’audiovisuel Luxembourg, itd. Leta 2007 je prejela nagrado na prvem mednarodnem festivalu fotografije v Leipzigu in nagrado “sittcomm-Award for Central European Photography” (Bratislava). 2014 je prejela nagrado FEX za eksperimentalno fotografijo (Dortmund).