Kot navdih za knjigo je avtorju služil vojni dnevnik njegovega očeta Ludvika Grafenauerja, ki so ga z družino, podobno kot mnoge zavedne Slovence, nacisti med drugo svetovno vojno izgnali v Srbijo, kamor je bilo v letu 1941 izgnanih več kot 7.000 Slovencev.
V knjigi so opisane razmere pred vojno, zlasti na Štajerskem, okupacija in zapiranje zavednih Slovencev v preselitvena taborišča, transporti v Srbijo in tamkajšnje življenjske razmere, povezanost izgnancev s katoliškimi duhovniki v Šumadiji ter njihovo sodelovanje v uporu proti okupatorju. Opisana je tudi bojna pot 5. (slovenskega) bataljona Prve krajiške brigade, s posebnim poudarkom na 17. januarju 1945, ko je v bojih z okupatorjem padlo 77 borcev tega bataljona.