Prijazno vabljeni na odprtje razstave v petek, 2. februarja, ob 19. uri v Galerijo sodobne umetnosti.

"Ko je Robert Rauschenberg razstavil svoja prazna platna, mu je Barnett Newman pripomnil, da bi to moral doseči z barvami. Hadžifejzović se zaveda, da za evokacijo praznine ni dovolj, da prostor pustiš prazen. Zanima ga praznina v mejah, zanimajo ga forme praznine. Ki nikoli niso samo forme, ampak vselej že nosilke najrazličnejših vsebin, pogosto zelo osebnih, pogosto tudi zelo političnih." - Miklavž Komelj

Jusuf Hadžifejzović, eden najbolj priznanih bosansko-hercegovskih umetnikov in eden najbolj provokativnih umetnikov srednje generacije na prostoru Balkana, je na ogled postavil svoj novi umetniški opus, ki ga je ustvaril na rezidenčnem bivanju v Celju. Prakso iskanja, zbiranja in prodajanja praznine je kontinuirano nadaljeval, širil ter s postavitvijo v nov prostor premišljeno razdelal. Dejstvo, da je skoraj vsa dela ustvaril pri nas, jih pripeljal sem dokončat ali jih pomešal z izdelki, ki so ga nedavno spremljali na poti, ni naključje. Je del umetniškega koncepta, ki se staplja z avtorjevo življenjsko prakso.

Hadžifejzović se je z nekakšno beuysovsko zapuščino düsseldorfske akademije podal na dolgo umetniško pot in hodi po tisti meji, ki umetnost premišljuje skozi novo življenje na videz mrtvih predmetov ali že znanih zgodovinskih konceptov. Vztrajno, skoraj z nerazumnim zanosom umetnik zbira bodisi umetniške predmete bodisi predmete iz vsakdanjega življenja, znotraj katerih išče nove vrednostne sisteme in jim podeljuje status umetniškega dela. Kot ready-made in asemblaž jih transformira v likovne in galerijske predstavitve, čemur umetnik pravi »depografija«. Pojem v umetnikovem primeru pomeni pisanje s predmeti, osvobojenimi iz depoja, bodisi tujega bodisi svojega lastnega. »Depografsko« zloženi predmeti, likovna dela in umetniški objekti ustvarjajo muzej interpretiranih praznin. Umetnikove serije nastopajo kot serije njegove nedavne osebne kronike na eni strani, na drugi spominjajo na zgodovinski pregled likovnih, konceptualnih in drugih vizualnih praks sodobne umetnosti. Dalje od Hadžifejzovićevih performativnih dražb s podpisano embalažo, je na celjski razstavi naprodaj umetnikova likovna »depo-bio-grafija«, ki po sistemu jezika gradi znanim »besedam« (predmetom ali pojavom) nove pomene in piše spomine osebne kontemplacije praznine.

Jusuf Hadžifejzović je bil rojen leta 1956 v Prijepolju v Jugoslaviji. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu pri profesorju Stojanu Čeliću in končal podiplomski študij na Kunstakademie Düsseldorf pri profesorju Klausu Rinkeju. Njegova umetniška praksa zajema slikarstvo, performans, instalacijo in »depografijo«. Razstavljal je na mnogih mednarodnih razstavah, od Berlina do Južne Koreje, večkrat se je predstavljal na Beneškem bienalu. Živi in dela v Antwerpnu in Sarajevu, kjer vodi galerijo Charlama Depo.

Več

Kustosinja razstave: Maja Antončič

Razstava bo na ogled do 25. 3. 2018. Spremlja jo katalog (76 strani, oblikovanje Gaja Mežnarič Osole, prevod Arven Šakti Kralj Szomi, besedili Maja Antončič, Miklavž Komelj).


Razstavo in katalog je omogočila Mestna občina Celje.