Fotografiranje spremlja Eduarda Vedernjaka že od dijaških let. Po diplomi je kupil prvi fotoaparat, ruski Kijev. Med izletom v Moskvo je dokupil še dodatno opremo. S fotografiranjem je med letoma 1964 in 2003 beležil trenutke z gradbišč, strokovnih ekskurzij, izletov, dopustovanj, hribov, iz telovadnice. Nastale so tudi številne družinske fotografije. Po rojstvu hčere Mojce je ustvaril izredno bogato zbirko otroških portretov. Prepričan je, da so njegovi najboljši posnetki plod premišljenega izbora motivov ob nenehnem varčevanju s filmi. Po letu 2003 je začel Eduard Vedernjak fotografirati z digitalnim fotoaparatom. Pritegnili so ga narava, rože, rastline na domačem vrtu, drevesa, žuželke, oblaki, sončni zahodi. V zadnjem obdobju ga je prevzela mestna arhitektura. Letos spomladi so nastali posnetki skulptur znamenite mariborske Forme vive in mostov na Dravi.
Iz ogromnega opusa več kot 1200 digitalnih posnetkov, ki jih je podaril Muzeju narodne osvoboditve Maribor, smo ob strokovni pomoči mag. Gerharda Angleitnerja pripravili izbor, ki odraža fotografsko preokupacijo Eduarda Vedernjaka. Razstavljeni so posnetki Maribora s pogledom z Meljskega hriba in Stolnega vrha, vrveža na mariborskih ulicah in trgih. Med najbolj podoživetimi so posnetki mariborskega Mestnega parka, Lenta in dravskih mostov. Eduarda Vedernjaka je očaral tudi oddaljen pogled na Marijino cerkev na Gorci nad Malečnikom, na cerkev sv. Barbare na Kalvariji, Marijino kapelico na Piramidi ter na moderno sakralno arhitekturo sv. Marije, matere Cerkve na Pobrežju iz 80. let 20. stoletja.