Maribor je bil v 20. stoletju največje središče tekstilne industrije v Jugoslaviji. Z delom v mariborskih tekstilnih tovarnah se je preživljalo na tisoče družin. Navezanost na delo v tovarnah je prehajala z očeta na sina, z matere na hčer, s sestre na sestro… Desetletja, lahko bi rekli skoraj stoletje, so vsakodnevni utrip mariborskemu Melju, Pobrežju in Taboru dajali prihodi in odhodi tekstilnih delavcev na delo v tovarne, kjer se proizvodnja ni nikoli ustavila. V ljudeh je bilo zbranega ogromno izvrstnega znanja in veščin. Vsak dan je mariborske tekstilne tovarne zapustilo toliko kilometrov tkanin, da bi z njimi lahko prekrili cesto med Mariborom in Vrhniko. Z njimi so se lahko enakovredno kosali z vso evropsko in svetovno konkurenco. O tem še danes pričajo nagrade, osvojene na jugoslovanskih in mednarodnih sejmih tekstila in konfekcije. Bila je »pravljica«.
V Melju, na Taboru in na Pobrežju, kjer je desetletja dan in noč vrvelo življenje, je danes zlovešča tišina. Propad mariborske tekstilne industrije je tragedija mesta in osebna tragedija ljudi, ki so ob koncu 20. stoletja izgubljali delo v tekstilnih tovarnah. Spomin, da je bil Maribor nekoč največje tekstilno središče v državi, z odhodom starejših generacij Mariborčanov vedno bolj bledi. Ostajajo fotografije, ki nam kot tudi prihajajočim generacijam pričarajo proizvodnjo in življenje v teh tovarnah. Fotografije prikazujejo simbiozo delavk in delavcev s stroji, zavzetost in strokovnost, človeški ponos, predvsem pa zadovoljstvo in veselje, ki so ju ljudje doživljali na delovnih mestih. Predice, tkalke in drugi tudi na skupinskih fotografijah ne morejo skriti nasmeha in življenjskega optimizma. Čeprav to morda nikoli ni bila, se z današnjimi očmi in pogledom v zgodovino vse to zdi kot velika, lepa pravljica.
Razstava fotografij ima tako dokumentarno kot estetsko vrednost. Dokazuje, kako pomembno je delo fotografov. S fotografiranjem trenutkov ohranjajo za zgodovino, torej za bodoče rodove, izseke nekoč brbotajočega življenja. Tokrat iz življenja in dela v tekstilnih tovarnah. Mladim rodovom želi razstava posredovati bogastvo strokovnosti njihovih dedkov in babic z upanjem, da bo morda komu izmed njih nekdanja veličina spodbuda za nov, prodoren začetek…
Razstavo dokumentarnih fotografij posvečamo vsem generacijam tekstilnih delavcev kakor tudi letošnji 95 -letnici začetka tekstilne industrije v Mariboru. Decembra leta 1922 je pričela v mestu delovati prva velika tekstilna tovarna, Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug, Maribor.
Avtorica razstave: Mira Grašič
Gradivo za razstavo so prispevali: Časnik Večer d. o. o., Muzej narodne osvoboditve Maribor, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Metka Abram Zver, Marijan Premzl, Josip Šen mlajši, Metka Šrimpf, Renata Radšel, Tončka Trabos.
Fotografski muzej Maribor, april 2017