21. novembra 2016 je minilo 100 let od smrti cesarja Franca Jožefa. Ta se je na prestol starodavne monarhije zavihtel davnega leta 1830 in ji tako vladal kar 68 let. Dolgo vladavino so zaznamovali vzponi in padci tako na političnem področju kot tudi v zasebnem življenju. Vse od prihoda na prestol se je Franc Jožef soočal z različnimi notranjepolitičnimi in zunanjepolitičnimi pritiski. Združevanje Italije in Nemčije v enotno državo je privedlo do tega, da so Habsburžani izgubili nadzor nad večino severne Italije in hkrati izgubili vodilni položaj v nemško govorečem prostoru. Revoluciji leta 1848 sta v naslednjih desetletjih sledila sprejetje ustave in vpeljevanje parlamentarnega življenja. Vojne v Italiji in s Prusijo so vplivale tudi na notranje razmere v monarhiji in Franca Jožefa leta 1867 prisilile k sprejetju dualizma. Ob političnih pretresih so cesarja prizadele tudi družinske tragedije. Leta 1867 je bil v daljni Mehiki umorjen cesarjev brat Maksimiljan, leta 1889 je njegov edini sin, prestolonaslednik Rudolf, storil samomor, dobrih deset let kasneje, natančneje leta 1898, pa je bila v Ženevi umorjena cesarjeva ljuba žena Sisi. Ženini smrti je sledila zadnja era cesarjeve vladavine, ki sta jo zaznamovala predvsem politična togost in nepripravljenost za sklepanje kompromisov. Po aneksijski krizi leta 1908 in balkanskih vojnah je prišlo leto 1914 in umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu. Ostareli cesar je nato sprožil vojno, ki je dokončno uničila njegovo državo, čeprav sam tega konca ni doživel.

Namen fotografske razstave, na kateri si lahko ob fotografijah in razglednicah v dveh vitrinah ogledate tudi nekaj predmetov, je prikaz različnih obdobij življenja cesarja Franca Jožefa. Gradivo za pripravo razstave izhaja iz obsežne zbirke prof. Igorja Vodnika, ki že od ranega otroštva zbira predmete, povezane s Francem Jožefom. Tako je v dolgem in plodnem življenju nastala izjemno obsežna zbirka fotografij, razglednic, kipov, značk itd., katerih osrednji motiv je seveda cesar Franc Jožef.