Vladimir Makuc se uvršča med najpomembnejše sodobne slovenske likovne ustvarjalce. Rodil se je rodil leta 1925 v Solkanu pri Gorici. Na Akademiji za likovno umetnost  v Ljubljani je študiral slikarstvo. Tam je leta 1954 diplomiral. Nato se je vpisal na specialko za restavratorstvo in konservatorstvo  pri profesorju Miroslavu Šubicu in jo leta 1956 končal.
Zgodnje likovno ustvarjanje je posvetil predvsem raziskovanju v grafiki. Vse do leta 1960, ko se je odpravil v pariški atelje Johnyja Friedlenderja, je ustvarjal lesoreze potem pa še jedkanice in akvatinte. Leta 1962 je imel svojo prvo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani. Izhodišče Makučevega likovnega ustvarjanja je grafična črta, ki jo ob koncu sedemdesetih let preoblikuje v slikarsko, kasneje pa še v tapiserije in kipe.

Njegovi motivi so povezani z naravo, kraškimi polji, pticami, antično mitologijo, predvsem pa z domačo kraško pokrajino. Najbolj izstopa motiv ptice, ki je postala simbol umetnikove svobodne likovne govorice. Vsa njegova dela so torej povezana z naravo in živimi bitji. Ob koncu sedemdesetih let se je bolj posvetil slikarstvu, kasneje pa izdelavi tapiserij in kiparstvu.

Imel je več kot 70 samostojnih razstav v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Makedoniji, Hrvaški in na Japonskem. S svojimi deli je sodeloval na več kot 450 razstavah grafike doma in na tujem, predvsem na mednarodnih bienalih in trienalih.

Za likovno ustvarjanje je prejel številne nagrade in priznanja tako doma kot tudi v tujini. Leta 1959 je prejel 1. nagrado za grafiko na 3. sredozemskem bienalu v Aleksandriji, v letih1960, 1964 in 1966 pa odkupne nagrade na razstavah jugoslovanske grafike v Zagrebu. Leta 1961 in 1963 je prejel odkupni nagradi na Mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani in leta 1962 nagrado ex aequo na mednarodni razstavi Bianco e Nero v Luganu ter nagrado na zagrebški razstavi jugoslovanske grafike. Leta 1962 je prejel nagrado Prešernovega sklada v Ljubljani, 1974 pa častno priznanje na 1. bienalu evropske grafike v Mulhausu.
Med pomembnejšimi nagradami so še: Prešernova nagrada (1979), nagrada Riharda Jakopiča (1987) in Bevkova nagrada v Novi Gorici (1990). Med novejšimi nagradami pa so še nagrada na 6. mednarodnem bienalu v Kairu, leta 1996, nagrada mednarodne žirije na 22. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, 1997, in velika nagrada Majskega salona v Ljubljani, leta 2001.

Vir: http://www.gpn.kranj.si/nagrade/nagrajenci/01034.htm
Vir: http://www.sloart.si/m-47-makuc-vladimir.aspx
Vir: http://www.zkst-zalec.si/kultura/razstave/vladimir_makuc.asp
Vir slike: http://www.zkstzalec.si/kultura/razstave/vladimir_makuc.asp