SI

/

EN

Fortunat Bergant

Rojen

Umrl

6. julij 1721, Mekinje pri Kamniku

31. marec 1769, Ljubljana

Fortunat Wergant (v sodobni literaturi se je uveljavila slovenska oblika priimka Bergant) je bil rojen 6. julija 1721 v Mekinjah pri Kamniku kot drugorojenec Jožefa in Marije Bergant. Iz arhivskih in drugih arhivov se da Bergantov življenjepis sestaviti le fragmentarno. Njegov oče je bil umetni mizar in sodelavec pri postavljanju oltarjev in izdelovanju skrinj, kar je pomenilo, da je bil v tesnem stiku z barokom.

Bergant se je nad umetnostjo zagotovo navdušil že v otroštvu. Zanj  se je najbrž zavzel član ljubljanske Academie operosorum, kamniški župnik Maksimilijan Leopold Rasp. Z njegovo pomočjo se je šolal pri domačih slikarjih, nadaljnji akademski študij med leti 1756 in 1760 v Rimu pa so mu omoočili Erbergi ali Raspovi sorodniki. Po vrnitvi iz Rima je živel v Ljubljani in tam deloval do smrti.

V tujino bi naj odšel leta 1743. Kje je živel v naslednjih letih, ni znano. V letih 1756–60 je bil verjetno nepretrgano v Rimu, čeprav je bil za študij na akademiji že precej star (35 let). Med bivanjem v Rimu je 1756 prejel svojo prvo nagrado in sicer za risano študijo Sedeči moški akt, novembra 1758 pa nagrado za risbo študije Stoječi moški akt. Leta 1759 je nastala oljna slika Marija z Jezusom. Po študiju v Rimu je prva znana in datirana slika Marija z Jezusom (v uršulinskem samostanu Škofja Loka) iz leta 1760. Leta 1763 je bil omenjen kot avtor (neohranjene) slike Marija Tolažnica, nato pa še leta 1777 v pritožbi ljubljanskega magistrata na deželno glavarstvo.

Med bivanjem v Ljubljani ni imel statusa meščana, prav tako ni bil poročen in ni imel lastne hiše, bival je namreč v Erbergovi hiši. Njegova največja ustvarjalnost se je pričela leta 1763.

Bil je pripadnik druge baročne generacije slovenskih likovnih umetnikov. Ti so bili rojeni v času, ko je baročna umetnost s središčem v Ljubljani že doživela zmagoviti razcvet. Bergant ni bil več navezan na slikanje nebeških prizorov, ampak je najraje upodabljal zemeljskega človeka. Tako so bili jedro slike pri Bergantu vedno ljudje. Bil je zelo široko razgledan, posebej pa je znan po svojih mističnih motivih, zaradi katerih so o njem in njegovem stilu potekale številne razprave.
Vsebinsko obsega Bergantovo delo religiozne teme, portrete in žanrske podobe. Pri predmetnosti upodablja pohištvo, nakit, knjige, zavese, pisma, grbe  itd. Zanj pa je značilno tudi  slikanje oblačil in tkanin (raševina, sukno, žamet, brokat, svila).

Vir: http://barok.weebly.com/fortunat-bergant.html 
Vir: http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4591/VIEW/
Literatura: Milček Komelj: Fortunat Bergant : življenje in delo; Ljubljana 1997
Vir slike: http://santiebeati.it/immagini/?mode=view&album=30300&pic=30300AW.JPG&dispsize=Original&start=20

Avtorjeva dela