SI

/

EN

Rihard Jakopič

Rojen

Umrl

12. april 1869, Ljubljana

21. april 1942, Ljubljana

Rihard Jakopič se je rodil 12. aprila v Ljbljani, kjer je 21. aprila 1943 tudi umrl. Rodil se je v družini premožnega trgovca. Študiral je na realki v Ljubljani, nato pa je v šestem razredu študij opustil, da bi se posvetil slikarstvu, kar je bila njegova strast že od nekdaj. Leta 1887 se je vpisal na umetniško akademijo na Dunaju, po dveh letih pa je odšel v München, kjer je študiral dva semestra na akademiji. V Münchnu je spoznal slikarja Antona Ažbeta, ki ga je pregovoril, da je ustanovil lastno slikarsko šolo. A vseeno je v Münchnu ostal le dve leti in se tja vračal zgolj po nasvete k Antonu Ažbetu. Leta 1887 se je zaročil z Ano Czerny, vendar sta se poročila šele leta 1904. Leta 1907 je skupaj z Matejem Sternenom odprl zasebno slikarsko šolo, leta 1908 pa je dal po načrtih Maksa Fabianija celo na svoje stroške zgraditi prvo slovensko umetniško razstavno galerijo, t.i. Jakopičev paviljon, ki je bil leta 1961 zaradi gradnje železniške proge porušen.

Jakopič je bil osrednja osebnost slovenskega slikarstva v prvi polovici 20.stoletja. Čeprav so slovenski impresionisti zaostajali za evropskim impresionističnim gibanjem, je potrebno razumeti, da je bila prva slovenska umetniška razstava postavljena šele leta 1900, pri njen pa je Jakopič sodeloval kot soorganizator. Ta razstava je naletela na zelo ugoden sprejem pri javnosti in kritikih, kar pa se žal ni ponovilo pri drugi razstavi čez dve leti. Jakopičev impresionizem ni bil dobro sprejet, zato so pričeli z iskanjem priznanj zunaj domovine. Razstava leta 1904 na Dunaju je pomenila nov začetek in potrditev, katero so slovenski impresionisti potrebovali. Dunajska kritika je priznala njihovi umetnosti samoniklost in izraz slovenstva, kar jim je navdušeno priznala tudi slovenska moderna z Ivanom Cankarjem in Otonom Župančičem. Na tej razstavi je skupina slovenskih impresionistov tudi prvič nastopila pod skupnim imenom Sava. Pod tem imenom so do prve svetovne vojne razstavljali še v Beogradu, Sofiji, Trstu, Zagrebu, Varšavi, Krakovu in Rimu.

Jakopič je nadeljeval pobudo razvoja slovenskega likovnega področja in leta 1918 se je porodila ideja o slovenski akademiji za likovno umetnost, ki pa je morala zaradi nezaupanja oblastem v moderno slovensko likovno umetnost še počakati. Pomagal je pri ustanovitvi Narodne galerije, v 40-ih letih prejšnjega stoletja pa je sodeloval pri snovanju Moderne galerije.

Poleg likovnega ustvarjanja je Jakopič napisal tudi vrsto strokovnih člankov. Pisal je predvsem o rojstvu impesionizma pri nas, s čimer je pripomogel k uveljavitvi likovne teorije slikarstva prejšnjega stoletja. Članke pa je posvečal predvsem raziskovanju odnosov med naravo in izražanjem umetniške osebnosti.

Leta 1938 je Rihard Jakopič postal redni član novoustanovljenega SAZU-ja. Po njem je dobila ime tudi nagrada za najboljše dosežke v likovni umetnosti, ki jo podeljujejo od leta 1969.



Foto: Matevž Paternoster / Mestni muzej Ljubljana (vir:
www.rtvslo.si)