19. maj – 29. september 2019

Leta 2019 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije praznujemo 100-letnico rojstva Edija Šelhausa, enega najbolj znanih slovenskih vojnih in povojnih fotoreporterjev. Ob tej priložnosti smo o njegovem življenju in delu pripravili pregledno razstavo in katalog z naslovom Edi Šelhaus. Retrospektiva. V Muzeju namreč hranimo večino Šelhausovega fotografskega fonda iz njegovega več kot šestdesetletnega ustvarjalnega obdobja, vse od druge svetovne vojne do začetka 21. stoletja.

Javni vodeni ogledi po razstavi z avtorico razstave, Jožico Šparovec:
– 2. junij 2019 ob 11. uri
– 7. julij 2019 ob 11. uri
– 4. avgust 2019 ob 11. uri
– 1. september 2019 ob 11. uri

Več o razstavi:
Razstava prikazuje izbor Šelhausovih posnetkov iz štirih obdobij njegovega delovanja: iz obdobja druge svetovne vojne, tržaškega obdobja, obdobja med letoma 1958 in 1972 in obdobja po letu 1972. Med drugo svetovno vojno je med letom 1944 in osvoboditvijo maja 1945 kot partizanski fotoreporter posnel dragocene, verodostojne dokumente časa, predvsem življenja v zaledju, med njimi tudi prihod partizanov v osvobojeni Trst, Gorico in Ljubljano ter proglasitev prve povojne slovenske vlade v Ajdovščini. Po vojni je do leta 1955 živel v Trstu, kjer je med letoma 1945 in 1948 kot filmski snemalec predvsem na območju cone A za slovenski Filmski obzornik in jugoslovanske Filmske novosti beležil aktualne dogodke nemirnega časa, ko se je odločalo o meji med Jugoslavijo in Italijo. Kot fotoreporter je takrat sodeloval tudi s časopisoma Primorski dnevnik in Il Lavoratore. Po letu 1948 je kot priložnostni fotograf beležil predvsem vsakdanje življenje. Na razstavi so med drugim na ogled fotografski posnetki in filmski zapisi o nasilju nad civilnim prebivalstvom, manifestacijah in demonstracijah, proslavah, zlasti prvomajskih, dogajanju v času prihoda Mednarodne zavezniške komisije in predaje oblasti Jugoslovanom, pa tudi o vsakdanjem in družabnem življenju.

V tretjem sklopu je predstavljeno njegovo fotoreportersko delo od začetka leta 1958 do konca leta 1972, ko je bil zaposlen pri dnevniku Slovenski poročevalec, pozneje Delo, in tedniku Tovariš. V tem obdobju je bil kot »leteči« fotoreporter na lovu za aktualnimi dogodki in zanimivostmi po Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in tudi tujini. Na ogled je izbor posnetkov z raznih področij življenja na Slovenskem in delno zunaj njenih meja, med njimi iz sveta športa, kulture, politike, gospodarstva, kmečkega in vsakdanjega življenja, pa tudi nekaj izbranih portretov in posnetkov zanj značilnega foto humorja.

Četrti sklop predstavlja Šelhausovo zadnje življenjsko obdobje, od začetka leta 1973 do smrti, ko je deloval že kot upokojeni »fotoreporter v copatah«, kot se je sam poimenoval. Izbrane fotografije simbolično prikazujejo tematske sklope, s katerimi se je takrat ukvarjal, predvsem koroške Slovence z njihovim bojem za manjšinske pravice, zgodbe reševanja v drugi svetovni vojni sestreljenih zavezniških letalcev, osamosvajanje Slovenije, športne dogodke in kolege fotoreporterje, pa tudi utrinke iz življenja na Tržaškem, kamor se je vedno rad vračal. Za dodatno osvetlitev življenja in dela Edija Šelhausa je na razstavi tudi nekaj drugega gradiva – Šelhausovi osebni dokumenti in predmeti, filmsko gradivo in odlomki avdio posnetkov pripovedovanj Edija Šelhausa.