Galerija Božidar Jakac je v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota in Društvom likovnih umetnikov Ljubljana, pripravila retrospektivno razstavo akademskega kiparja Dušana Tršarja, ki je dolgoletni spremljevalec, sodelavec, soustvarjalec in obenem tudi velik prijatelj Galerije Božidar Jakac ter častni meščan Občine Kostanjevica na Krki. Vezi je tkal skozi Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva (kot umetnik in kasneje tudi funkcionar), skozi samostojne razstave, saj je prvi umetnik, ki je, skupaj s pričujočo retrospektivo, razstavljal na vseh razstaviščih Galerije Božidar Jakac ter je prisoten v samem mestu Kostanjevica na Krki tudi z umestitvijo dveh svojih javnih plastik; v krožišču in na otoku pred Lamutovim likovnim salonom. Z retrospektivo razstavo bodo v Galeriji Božidar Jakac počastili umetnikov življenjski jubilej – 80 letnico rojstva.
Razstava se začenja z izborom najzgodnejših poakademijskih del iz 60. let, ki so nastala v mavcu, terakoti in svincu. V njih umetnik brusi svoj izrazni slog v reševanju likovnega problema upodobitve človeške figure v izpeljavah ekspresivne figuralike. Umetnik prehaja iz realistične manire v oblikovanje vedno bolj shematiziranih oblik človeškega telesa v varjenem železu. V drugi polovici 60. let umetnik ustvarja silhuete iz lesenih lamel, žice in železnih palic, ki upognjene na zgornjem koncu ohranjajo spomin na človeško obliko.
Na prehodu v 70. leta se je Dušan Tršar pridružil skupini mladih slovenskih ustvarjalcev poimenovanih tudi »Neokonstruktivisti«, med katerimi so bili Dragica Čadež, Drago Hrvacki, Tone Lapajne ter kasneje pridružena Vinko Tušek in Slavko Tihec. Umetnike so povezovali sorodni metodološki pristopi v gradnji prostorskih struktur ter konstruktivistična in minimalistična načela oblikovanja, z uporabo sodobnih materialov, kot so pleksi steklo in neonska svetila. To obdobje zaznamujejo skulpture iz fluorescenčnega pleksi stekla, ki ga umetnik osvetli z neonsko svetlobo. Zgradbo objektov in hladen industrijski značaj izbranega materiala umetnik dopolni z barvo, ki postaja vse bolj avtonomen likovni element. V drugi polovici 70. let postajajo skulpture vedno bolj monokromne, kar poudarja transparentnost del in dovoljuje pogled skozi njih.
Osebni stik med kiparjem in materijo prevzame Tršarja, ki od 90. let dalje ustvarja skoraj izključno v bronu. Dela od majhnih do monumentalnih dimenzij preigravajo motive rastlinskih in živalskih oblik. V njih razpoznavamo arhetipsko simboliko in metaforiko. Vidne sledi kiparske modelacije, s pretanjeno igro svetlobe in senc, ustvarjajo slikovite površine skulptur. Umetnik daje velik poudarek tehnološki izvedbi plastik in dovršenemu videzu fragmentov, ki tvorijo celovito integriran organizem. Izrazita avtorska poetika oblik ujetih v bron, nam govori o večnosti in brezčasnosti.
Razstava bo v Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki na ogled do 20. avgusta 2017. Med 29. septembrom in 5. novembrom bo nato gostovala v Moderni galeriji v Ljubljani in med 16. novembrom in 30. decembrom v Galeriji Murska Sobota.
O umetniku Dušanu Tršarju:
Življenjska pot Dušana Tršarja se je začela 18. januarja 1937. Otroštvo je preživel v Planini pri Postojni, nato je obiskoval Šolo za umetno obrt v Kropi, kjer se je med leti 1952 in 1955 učil kovaške obrti. Leta 1958 je pričel študij na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je razvijal svoj umetniški talent pri profesorjih Zdenku Kalinu in Frančišku Smerduju. Diplomiral je leta 1963 in leta 1966 končal kiparsko specialko pri profesorju Borisu Kalinu. Med leti 1969 – 1971 je bil tehnični urednik študentskega časopisa Tribuna. Dobro desetletje, med 1968 in 1979 je bil zaposlen kot likovni pedagog v Pionirskem domu v Ljubljani. Leta 1979 je začel službovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na mestu docenta in predavatelja, med leti 1989 in 1991 je deloval kot dekan. Leta 1991 je postal redni profesor na oddelku za kiparstvo, kjer je predaval do upokojitve leta 2006.
Dušan Tršar je do danes razstavljal na več kot petdesetih samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad, med drugimi Zlato ptico (1970), Nagrado Prešernovega sklada (1978) in Zlato plaketo Univerze v Ljubljani (2003). Njegova javna dela najdemo v Ljubljani, Murski Soboti, Kostanjevici na Krki, Kopru in drugod. Leta 2006 je bil o njegovem delu posnet portretni film Dotikanja v režiji Ane Nuše Dragan. Leta 2012 je postal častni občan občine Kostanjevica na Krki. Živi in ustvarja v Ljubljani in v Kostanjevici na Krki.